Letošnja jesen je zaznamovana s posebnim letom, neugodne vremenske razmere za rast pridelka so se začele že spomladi, hkrati kmeta prizadene tudi draginja energentov, tako nafte kot elektrike. Hrana v trgovinah je draga, vendar ne le zaradi izrednih razmer in rasti cen energentov. Na vprašanje, ali je dejstvo, da se hrana za končnega potrošnika-državljana draži, fenomen v Sloveniji ali je to globalen pojav, Maruša Vaukan, terenska svetovalka iz Kmetijsko gozdarske zbornice Zavoda Celje, odgovarja, da so cene pridelkov in prehrambnih izdelkov postavljene zelo nepravično:

V Sloveniji je v zadnjem času delovalo okrog 54.000 kmetij, v obdobju od leta 2009 do 2020 pa smo jih izgubili kar 400 na leto. Od teh, ki jih je še ostalo, jih je okrog 15.000 primerljivih z evropskimi, ostale so male, butične kmetije in ne bi smeli dovoliti, da propadajo. Zaščititi jih bi moral biti naš nacionalni interes, predvsem te na višjih, strmejših legah.

In pomembno je, da slovenski kmetje ostanejo lastniki slovenske zemlje! Izguba zemljiškega lastništva pomeni osiromašenje naroda, kar pa je zopet povezano s hrano ali, rečeno z drugimi besedami, s samooskrbo na nacionalnem nivoju.

Poslušajte prispevek: