Kot so poimenovali Tisnikarja ( 1928 - 1998 ), slikarja minljivosti in pričevalca poslednjih trenutkov človeškega bivanja, je le- ta ustvaril velikanski opus slik in risb, njegova dela pa hranijo tudi v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Umetnik, ki je pritegnil pozornost z nenavadno pojavo in značajem, je zapustil samosvoja dela, ki jim ni najti primerjave v celotni zgodovini umetnosti, so ob jubileju sporočili iz Koroške galerije.
Smrt kot osrednja ikonografska tema njegove ustvarjalnosti, tudi danes vzbuja nelagodje, saj nas moč podob sooča z najbolj arhetipskimi strahovi človeštva. Smrt, ki je za slehernika tabuizirana in v moderni družbi potisnjena na rob, je dobila na Tisnikarjevih slikah osrednje mesto in značilno podobo, ujeto v »tisnikarjevsko« zeleno kopreno, v katero so bili odeti ljudje, tako mrtvi kot žalujoči živi, povezani v spoznanju minljivosti vsega, kar obstaja.
Koroška galerija ima stalno zbirko Tisnikarjevih del, ki so iz vseh ustvarjalnih obdobij. Razvrščena so v motivno raznolike sklope, ki jih združuje zaznamovanost s tesnobnim vzdušjem bližine smrti. Tisnikar je slikal življenje, ki ga je sooblikoval, v pripovedi je namreč pogosto vključeval lastno podobo. S tem je razgalil eksistencialno zavzetost in neponarejenost lastnega doživljaja. V Tisnikarjevem življenju in ustvarjanju so bile pomembne tudi živali, med vsemi najmogočnejši vran.
Zbirka Tisnikarjevih del v KGLU ni zaključena, pravijo v Koroški galeriji, stalno še pridobivajo nova dela iz zapuščine , te pod skupnim naslovom „Hommage Tisnikarju“ nadgrajujejo v dialogu z deli drugih umetnikov, ki jim je skupna krhkost človekove eksistence.
Ker v letošnjem letu mineva tudi 20 let od smrti Jožeta Tisnikarja, bo tako osrednja razstava Koroške galerije likovnih umetnosti poleti posvečena enemu izmed največjih in najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Z izbranimi slikami in risbami ter dokumentarnim gradivom, bodo predstavili izvirno umetniško izpoved, s katero se Tisnikar uvršča med najpomembnejše evropske ekspresivne figuralike.
Zgodbo o nenavadnem slovenjgraškem slikarju bodo v KGLU nadgradili s prikazom njegovega delovanja na drugih področjih (gledališče, knjižna oprema), z odmevi te umetnosti doma in po svetu, »svet obujenih mrtvecev«, o katerem so pisali priznani slovenski in tuji likovni kritiki, pa bo zaživel skozi sugestivno muzejsko pripoved v vseh razstavnih prostorih galerije v Slovenj Gradcu, so še sporočili.
IF