3094 hlodov v skupni izmeri 3 005 kubičnih metrov je v Slovenj Gradcu prispevalo k dražbi v vrednosti milijona evrov. Tolikšna je namreč približna vrednost prodane hlodovine na letošnji rekordni 12. licitaciji vrednejših lesnih sortimentov. Že nekaj let zapored je paradna in najbolje prodana drevesna vrsta gorski javor in tudi letos je lastnik najbolje prodanega hloda zanj iztržil kar 17. 912 evrov, medtem ko je bila najvišja ponujena cena za kubični meter rebraša, primernega za izdelavo instrumentov, prestižnih avtomobilov, jaht, letal in pohištva, 11, 833 evrov, kar je več kot tisoč evrov več kot je bila doslej najvišje dosežena cena. Letos se je za hlodovino zanimalo 37 kupcev, pet več kot lani, večina hlodov je tudi dobila ponudbo. Kupci so prišli iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, večina pa je domačih Slovencev. Špekulacije skorajda niso možne, pravila licitacije so jasna in doslej ni bilo večjih težav. So pa organizatorji tudi dobili vprašanje, če lahko za milijon evrov kar kupijo ves les ali pa vprašanje, koliko bi morali odšteti, da bi bil najdražji hlod njihov. Seveda tovrstni manevri niso upoštevani, vsak, kot pravijo organizatorji, ima možnost oddati pošteno ponudbo in če nimajo sreče in jih kdo prehiti, je to pač rezultat licitacije. Zmagovalec vseh licitacij doslej je hlod, ki meri 6. 3 metra in v premeru 68 centimetrov doseže 2, 29 kubičnega metra. Lastnik hloda iz Avstrijske Koroške, ki je zanj iztržil nekaj manj kot 18 000 evrov, Štefan Baumgartner iz okolice Wolfsberga, je bil nad izidom licitacije povsem presenečen. Nad licitacijo ga je navdušil in mu svetoval Marijan Tomažej, svetovalec za gozdarstvo pri avstrijski kmetijski zbornici v Celovcu.  Letošnja licitacija je bila zanimiva tudi iz vidika novih drevesnih vrst, ki so se letos prvič pojavile na licitaciji, Gre za sekvojo, črno murvo in dren, med zanimivimi hlodi je veliko pogledov privabil tudi dvometrski hlod črnega topola iz Prekmurja, ki je s premerom nekaj manj kot 2 metra in sedmimi kubičnimi metri dosegel ceno 5. 080 evrov. Takih zgodb okoli hlodov je vsako leto kar nekaj in tudi zato ima dražba velik potencial.  Licitacija pa z vsemi presežniki iz leta v leto organizatorjem povzroča tudi nekatere težave. Nepredvidljivo vreme in odjuga v času zbiranja hlodovine sta letos opozorila organizatorje, da bodo morali licitacijo kmalu seliti na drugo lokacijo v Slovenj Gradcu. Zato so danes skrb prenesli na direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, Jošta Jakšo, ki bo poskusil pri Skladu kmetijskih zemljišč izpogajati utrjeno površino v neposredni bližini mesta. Druga skrb, izražena ob današnji licitaciji pa je tudi primerna nega in sanacija gozdov po vseh naravnih ujmah. Kot je povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Damijan Oražem, bodo v tem tednu oddali sanacijski načrt, ki predvideva, da bo na 5 450 hektarih gozda do leta 2023 sanacija končana in bodo s tem dani tudi odlični pogoji za vzgojo izjemnih primerkov dreves, ki v Slovenj Gradcu sooblikujejo največjo licitacijo hlodovine v Evropi.

KV