Po decembrskem vetrolomu v naših gozdovih, ko je ocenjena škoda kar na okoli 300 000 kubičnih metrih lesa, se je pospešeno začela tudi že sanacija. Največje težave lastnikom gozdov predstavlja pomanjkanje gozdnih delavcev in žičniških naprav, saj velike površine in strmi tereni ter specifičnost podrtega drevja zahtevajo mnogo previdnosti, zahtevnega dela in visoke stroške. In kot da lastniki po žledolomu, napadu podlubnikov dve leti zapored in zadnjem vetrolomu še nimajo dovolj škode in velikih stroškov, so svoje dodale še lokalne skupnosti, ki, milo rečeno, naravno katastrofo izkoriščajo za polnjenje svojih blagajn. Kot smo poročali, je v zadnjem mesecu kar nekaj občin izdalo obvestila o prepovedih oziroma omejitvah voženj tovornih vozil na lokalnih cestah, saj ob močni odjugi le ta lahko poškodujejo že tako slabe lokalne ceste. Obvestila so seveda razumljiva do podatka, da občinski organi kljub temu izdajajo dovolilnice za prevoz lesa na teh istih lokalnih cestah, kriteriji za izdajo dovolilnic pa so od občine do občine različni. Medtem ko občine izdajajo dovolilnice za različna obdobja, od tedenskih pa vse do takih, ki veljajo za čas spravila lesa in celo letnih, jih lastnikom tudi zaračunavajo. Zopet vsaka po svojih cenah. Tako so lastniki gozdov v Radljah še pretekli teden za tedensko dovolilnico plačali 40 evrov, na Muti pa 22, 60 evrov. Na Prevaljah in Ravnah zaračunavajo dovolilnice za prevoz lesa po 36 evrov. Koroška kmetijska zadruga na Prevaljah pa ima celo letno dovolilnico. Medtem ko v Dravogradu zaračunavajo dovoljenja le za prevoz lesa iz rednih sečenj, pa takse za prevoz lesa v prej omenjenih občinah obračunavajo tudi za spravilo lesa po vetrolomu. Občine Črna, Mežica, Slovenj Gradec, Mislinja, Vuzenica, Podvelka in Ribnica dovolilnic ne zaračunavajo.

V oči ne bode le neenotnost pravil in cen, precej sporno je lahko tako ravnanje tudi iz vidika zahtev do lastnikov gozdov. Slednje čaka sanacija, ki jo morajo opraviti čim prej, želena je do konca marca, saj bodo sicer gozdovi ponovno na udaru podlubnikov. Vremenskih pogojev se žal ne da prilagajati, zagotovo pa lahko lokalne skupnosti prilagodijo svoje zahteve glede na dejstvo, da je njihove občane doletela naravna katastrofa. Glede na to, da lastniki gozdov ponovno ne bodo upravičeni do povračila škode s strani države, bi jim lahko ob zahtevah, naj les čim prej pospravijo in odprejo njihove ceste, nasproti stopile vsaj lokalne skupnosti.

Odgovor pristojnega ministrstva seveda čakamo, lastniki pa upajo, da pride prej, da pospravijo svoj les.

KV