Odprtje razstave bo v soboto, 10. decembra 2022, ob 17. uri. Na odprtju razstave bodo zbrane pozdravili dr. Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, Jelena Božović, direktorica Centra sodobnih umetnosti Črne gore ter župan Mestne občine Slovenj Gradec, Tilen Klugler. Razstavo bo odprla ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko. Kustosinje: Nada Baković, Marina Čelebić, Anita Ćulafić, Natalija Vujošević, Katarina Hergold Germ, Andreja Hribernik

Intervencije: Jasmina Cibic, Ana Hoffner ex-Prvulovic*, Irena Lagator Pejović, Nonument Group, Đorđe Balmazović (Škart), Ivan Šuković

Poleg umetniških del bo na razstavi prikazana tudi Kartografija mednarodnih kulturnih sodelovanj Jugoslavije z državami v razvoju, avtorice Teje Merhar.

Razstavni projekt Zbirke za solidarno prihodnost je rezultat sodelovanja med Centrom sodobnih umetnosti Črne gore – Laboratorijem zbirke umetnosti neuvrščenih držav iz Podgorice in Koroško galerijo likovnih umetnosti. Razstavo, pri kateri gre po eni strani za dialog med deli iz obeh zbirk in po drugi strani za njihovo aktualizacijo skozi intervencije sodobnih avtoric in avtorjev, bomo odprli 10. decembra, na svetovni dan človekovih pravic in hkrati na obletnico odprtja mednarodne razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi leta 1966.

Center sodobnih umetnost Črne gore hrani zbirko umetniških del, ki so jih države članice gibanja neuvrščenih podarile Galeriji umetnosti neuvrščenih držav Josipa Broza – Tita, ki je bila ustanovljena leta 1981 v Podgorici, takrat Titogradu. Na podlagi daril se je izoblikovala zbirka, ki danes šteje okoli 800 del iz 56 držav članic gibanja neuvrščenih in držav v razvoju. Prostori galerije so bili v dvorcu kralja Nikole I. Petrovića, kjer so poleg zbiranja del prirejali skupinske in samostojne razstave umetnosti iz Alžirije, Indije, Kube, Venezuele, Mehike, Šrilanke, Bangladeša, Filipinov, Ekvadorja, Malija, Indonezije, Ugande, Cipra, Argentine, Bolivije, Tanzanije, Tunizije … Poleg tega so vzpostavili umetniške rezidence in organizirali študijske obiske umetnikov ter prirejali številne kulturne dogodke v sodelovanju z omenjenimi državami. Tesno je bilo tudi sodelovanje z Unescom, ki je v sklopu galerije organiziral številna predavanja in pogovore na temo neuvrščenih držav. V toku obstoja se je galerija razvila v eno najbolj živahnih in obiskanih ustanov v mestu. Formalno je prenehala delovati leta 1995, ko je skupščina Črne gore ustanovila novo institucijo, Center sodobnih umetnosti Črne gore, ki danes hrani in skrbi za izredno pomembno mednarodno zbirko, ki priča o preteklih pobudah ter kulturnem dialogu.

V sklopu Laboratorija zbirke umetnosti neuvrščenih držav, ki poteka na projektni ravni in odpira zbirko ter arhiv raziskovalcem in umetnikom, se želi danes izpostaviti izredno pomemben zgodovinski kontekst zbirke in skozi različna sodelovanja spodbuditi tudi nove načine branja in interpretacij te zbirke. Del tega sodelovanja in pobude je tudi razstava Zbirke za solidarno prihodnost.

Zbirka Galerija za mir, kot smo poimenovali sklop del, ki so prešla v zbirko KGLU na podlagi daril umetnikov, sodelujočih na mednarodnih razstavah pod okriljem OZN, z idejo, da se v Slovenj Gradcu vzpostavi galerija, ki bo zastopala ideje miru, solidarnosti in mednarodnega sodelovanja, ima številne vzporednice z zbirko nekdanje Galerije neuvrščenih držav Josipa Broza – Tita. Čeprav zastavljeni s časovnim zamikom petnajstih let sta obe nastali kot solidarnostni zbirki, ki zastopata neke širše družbene ideale, prav tako sta obe zbirki nastali na podlagi daril, bodisi kot rezultat diplomatskega sodelovanja ali daril umetnikov. Zbirki skozi bodisi sam proces nastanka ali tudi neposredno skozi umetniška dela pričata o ideji aktivne vloge umetnosti v družbi pri njenem preoblikovanju. Hkrati pa sta obe zbirki danes pričevalki o neki preteklosti, ki je bila kljub ideološkim okvirjem usmerjena v razmišljanje in zamišljanje boljše prihodnosti.

V kontekstu sodobnega časa, ko se zdi, da si težko predstavljamo neko drugačno, bolj skupnostno in humano prihodnost, tako postajajo te zbirke pomembni aktivatorji in izhodišča, ki nam omogočajo, da kljub vsemu razmišljamo o nezamisljivem.