V novembru lahko srečujemo moške z brki, ki so zaščitni znak za ozaveščanje o raku prostate, ki najbolj prizadene moške. Zato tudi gibanje Movember. Za razliko od žensk, moški premalo skrbijo za svoje zdravje, premalo sledijo spremembam, ki se pojavijo na njihovem telesu. Kriva je nevednost, pa tudi moški ponos, Kajti za vsako stvar pa že ne bodo hodili k zdravniku. Le če je skrajna sila, gredo, takrat pa je povečini že prepozno.

Leta 2003 se je v Avstraliji pričelo gibanje ozaveščanja o raku za moške in izbrali so si zaščitni znak brke, ki naj bi rasle cel mesec november. Iz peščice ljudi je kmalu nastalo gibanje, ki je zajelo celi svet in ima sedaj že okrog pet milijonov privržencev. Organizirajo predavanja, razna tekmovanja in zbiranje donacij, s katerimi nabavijo prepotrebne aparature za zdravljenje. Najbolj pomembno pa je, da moške ozaveščajo o nevarnostih, prekinejo stereotipe o moškem ponosu in moči. Tudi Slovenija se je vključila v gibanje, organizirana so tekmovanja v teku in ves zbrani denar od donacij gre vedno za nakup katerega od nujno potrebnih aparatov pri odkrivanju in zdravljenju. Sicer pa je največji delež odkritih rakov rak prostate in prav zato je nujno, da moški posebno po 50. letu opravijo pregled pri urologu. Kdaj je nujno k zdravniku, nam je povedal Zoran Krstanoski, spec. urolog, predstojnik Oddelka za urologijo v SB Slovenj Gradec. Prvi pregled svetuje okoli 50. leta, že prej pa vsem tistim moškim, ki so imeli raka prostate v družini. Predstojnik je pojasnil tudi, kako pogost je rak prostate pri nas. Iz registra raka v Sloveniji iz leta 2018 so odkrili 1450 rakov prostate, lani so jih odkrili 1600. V zahodni Evropi  zboli na 100.000 prebivalcev na letni ravni 230 moških. Za zdravljenje raka prostate obstajajo različni modeli zdravljenja. Njihova uspešnost je odvisna od odkritja in starosti pacientov. Predstojnik Urološkega oddelka slovenjgraške bolnišnice, specialist urologije Zoran Krstanoski je pojasnil, da rak prostate delimo na nizko rizičen, srednje rizičen in visoko rizičen. Ni nujno, da bolnika operirajo pri nizko rizičnem raku, pacienta aktivno spremljajo na pol leta, saj bolezen ne napreduje hitro in bolnik lahko normalno živi do takrat, ko pa bo operacija nujna.  Operacija oz. kirurško zdravljenje pa je radikalni poseg, kjer klasično, laparoskopsko ali robotsko odstranijo prostato in semenske mešičke. Pacient je nato običajno 7 dni hospitaliziran, ima kateter, po odstranitvi katetra pa je glavni cilj kirurškega zdravljenja, poleg odstranitve rakaste prostate, še neuhajanje vode in če je mogoče, da se ograni še potenca pri moškem.  

30 do 40% bolnikov, ki jih zdravijo na urološkem oddelku slovenjgraške bolnišnice, prihaja od drugod, uspešnost zdravljenja je širom po Sloveniji zelo prepoznavna in sodi v sam vrh v državi.

IF