V aleji zaslužnih pred Narodnim domom v Mežici je svoje mesto dobil tudi Rudolf Galob, učitelj, sadjar, čebelar, z eno besedo - prosvetitelj, ki bo vselej zapisan v svetlo zgodovino tega kraja. Galob je rodil leta 1900 na Brnci pri Beljaku Leta 1921 ga je pot zanesla v Mežico, kjer je dobil službo učitelja, si ustvaril družino in tam je tudi pokopan. Najbolj znana je njegova čebelarska zbirka, ki jo je uredila Galobova vnukinja Saša Zrelec, zato je na odkritje doprsnega kipa Rudolfa Galoba še posebej ponosna. Galobovo spoštovanje tradicije čebelarjenja je tudi pripomoglo, da je pretežno v Mežici in njeni okolici zbral več kot 120 panjskih končnic, ter tako ohranil del bogate kulturne dediščine lokalnega okolja. Razstavljene končnice predstavljajo osrednji del razstave. Večina je iz druge polovice 19. stoletja. Dobro ohranjene in barvno pestre nam nudijo pogled na svetopisemske motive, svetnike, svetnice in svetniške legende, različne posvetne motive, stvarno poimenovano ikonografijo, kot so zgodovinski dogodki, podobe živali in predmetov ter nestvarno poimenovano ikonografijo, kot je smešenje poklicev, človeških lastnosti, lovcev in drugih domišljijskih motivov.