„ V tvoji besedi je pomoč. Odkrit pogovor lahko reši življenje“, je moto letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja. Kot pravi predsednik društva Ozara, Bodgan Dobnik, lahko vsak izmed nas nudi psihološko prvo pomoč osebi, ki doživlja panični napad, ima samomorilne misli, se znajde v depresiji ali ima težave s čezmernim pitjem alkohola. Bolj pomembno od uporabe »pravih besed« je, da pokažemo pristno zanimanje za osebo s težavami. Poskusimo ji nuditi podporo, jo razumeti in ji prisluhniti. Smernice so primerno izhodišče za osnovno ukrepanje, ne nadomeščajo pa strokovne pomoči, zato osebo s težavami opogumljajmo, da le-to čimprej poišče. Pri iskanju ji lahko ponudimo podporo, ji pomagamo poiskati ustrezne vire strokovne pomoči, ji ponudimo spremstvo do strokovnjaka. Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psih. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarja: »Ob različnih priložnostih v življenju, kot na primer ob opravljanju vozniškega izpita, ljudje pridobivamo znanja in veščine prve pomoči. Ta nam omogočajo, da lahko osebi v primeru telesne poškodbe ali akutnega bolezenskega stanja nudimo nujno medicinsko pomoč, dokler ni zagotovljena strokovna zdravniška oskrba. Podobno velja za pomoč pri duševnih težavah in motnjah. Pomembno je, da vsak od nas osvoji znanja, kako prepoznati, pristopiti in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ji ni na voljo strokovna pomoč. Tudi nudenje psihološke prve pomoči namreč predstavlja pomembno podporo in lahko celo reši življenje. V naši besedi je pomoč.« 

Že pred pandemijo covid-19, ki je pustila posledice na duševnem zdravju ljudi in nanj še vedno pomembno vpliva, je po ocenah strokovnjakov vsak osmi prebivalec našega planeta živel z duševno motnjo. Pandemija je povzročila globalno krizo duševnega zdravja, spodbudila stanja kratkoročnega in dolgoročnega stresa in spodkopala duševno zdravje milijonov ljudi. Ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije povečalo število anksioznih in depresivnih motenj za več kot 25 %. Duševno zdravje ljudi kaže spodbujati kot vrednoto, h kateri vsi stremimo in si zanjo še bolj prizadevamo ob podpori in s pomočjo vseh deležnikov in vseh družbenih podsistemov. Stigma in diskriminacija še vedno predstavljata oviri pri socialni vključenosti in dostopu do ustrezne oskrbe. Svetovna zdravstvena organizacija zato poudarja, da lahko vsak med nami odigra pomembno vlogo pri širjenju ozaveščenosti o tem, kateri preventivni ukrepi pri duševnem zdravju delujejo. Svetovni dan duševnega zdravja je odlična priložnost, da to storimo skupaj.

S sprejetjem Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 do 2028 je bil v Sloveniji narejen velik napredek pri varovanju in krepitvi duševnega zdravja prebivalstva. »V kratkem časovnem obdobju treh let je bilo vzpostavljenih 18 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in 16 Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO). V njih delajo interdisciplinarni timi strokovnjakov, ki sledijo modelu skupnostne obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju. V okviru zdravstvenega sistema na primarni ravni, kljub nezadostni kadrovski zasedbi, zagotavljajo kakovostne storitve prebivalcem lokalnega okolja, v katerega so umeščeni. Čeprav je bilo na področju skrbi za duševno zdravje narejenega veliko, je pred nami še veliko dela.», je ob obeležitvi Svetovnega dne duševnega zdravja poudaril Radivoje Pribaković Brinovec, vodja Programa MIRA,  Nacionalnega programa duševnega zdravja in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ.