Nadzor zaradi odložene sadre na kmetijskih zemljiščih tudi na Koroškem se nadaljuje, so sporočili iz kmetijskega ministrstva, Mestna občina Slovenj Gradec in občina Mislinja pa sta nezadovoljni s komunikacijo in odzivi ter pogrešata konkretne rešitve. 

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo nadaljuje z nadzorom sadre na kmetijskih zemljiščih na več območjih, so sporočili iz kmetijskega ministrstva, potem, ko so znani le rezultati vzorčenja iz sedmih kupov sadri podobni snovi na kmetijskih gospodarstvih, nadaljuje pa se tudi z vzorčenjem na in v kmetijskih zemljiščih. V nadzor je trenutno vključenih 23 kmetij na območju Koroške s skupaj 60 hektarji kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi uporabili okoli 510 ton omenjene bele snovi na območju kmetijskih zemljiščih občine Slovenj Gradec in Dravograd ter v nadaljevanju tudi Mislinje. Po analizi prejetih sedmih vzorcev, so v šestih bistveno presežene vrednosti svinca, v vseh vzorcij je tudi krom. Vendar od državne do lokalne ravni manjkajo predvsem rešitve, zato sta Mestna občina Slovenj Gradec in občina Mislinja ob tem kritični do komunikacije in počasnega odzivanja. Nimajo nikakršnih analiz ali pojanil glede ukrepanja in kaj to pomeni za prehransko verigo ter za okolje. Nujno je potrebno na osnovi analize zemljine na kmetijskih površinah pripraviti hitre in konkretne rešitve, sta poudarila oba župana, MO Slovenj Gradec in občine Mislinja. Kot je dejal mislinjski župan Bojan Borovnik, se na občino obračajo občani in sprašujejo, kaj to pomeni zanje, vendar nimajo konkretnih odgovorov, ker se ustrezne službe še niso odzvale, niti ne kontaktirajo z občino. Borovnik je še dejal, da se na občino obračajo tudi kmetje, ki so sadro uporabili in so bili verjetno zavedeni, a so sedaj še vsi brez  konkretnih rešitev. Oba župana zahtevata takojšen odziv analiz in pojasnila, kaj to pomeni za prehransko verigo in za zdravje ljudi ter kolja. V kolikor gre za okoljsko katastrofo, jo je potrebno čimprej sanirati, sta še menila. Tudi MO Slovenj Gradec nima podatkov od pristojnih služb, niti od kmetov, ki so vpeti v problematiko, so pa občini naložili aktivacijo CZ in NIJZ-a glede tveganja za zdravje. V prizadevanju za ohranitev čistega okolja ne bodo popuščali, se pa v MO sprašujejo, kje so sedaj kmetijske iniciative, ki ob tej prereči problematiki molčijo. 

Kmetom naj bi z ukrepi pomagala Javna služba kmetijskega svetovanja, tako da sporočajo, da se lahko obrnejo na izpostavo službe v Slovenj Gradcu, ki jo je kmetijsko ministrstvo vključilo v reševanje. Pomagali naj bi pripraviti usmeritve, ki bodo prispevale k nadaljnjim možnostim pridelave varne hrane na teh zemljiščih. Vendar pred tem pričakujemo analizo vsebnosti težkih kovin v vzorcih in napotke, ki pa jih še ni.

Inšpektorat za okolje in prostor pa je prejel Poročilo o analizah vzorca, ki je bil 22. marca odvzet iz kupa belega materiala na polju na Viču pri Dravogradu. Vzorčenje je v skladu s standardi in predpisi izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za podzemne in površinske vode, odpadke in tla iz Maribora. Iz analize je razvidno, da je material zelo verjetno sadra, ki vsebuje približno 20 % vode. Upoštevaje izmerjene vrednosti fluorida, bi material lahko izviral iz steklarske industrije, kjer uporabljajo fluorovodikovo kislino za poliranje stekla. Poudarili so še, da so med vzorčenjem naleteli na nezmlete steklene predmete, kar podpira z rezultati analiz potrjen sum, da gre za material iz steklarske industrije.

Kot navaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Poročilu o analizah vzorca omenjen material ni primeren za predelavo po postopku R 10 – Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje po Uredbi o odpadkih, ker ta material ne more pozitivno vplivati oziroma prispevati na ekološko izboljšanje tal ali v korist kmetijstvu.

IF