Za zdravje možganov lahko veliko naredimo sami
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom "Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni".
V Sloveniji smo lani sprejeli drugo Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030, letos pa še Akcijski načrt. Ta dokumenta naslavljata problematiko demence z različnimi ukrepi, pri čemer Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da lahko za zmanjšanje tveganja za demenco veliko storimo sami, predvsem s skrbjo za svoje zdravje. Več pa dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine.
/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/alzheimer.mp3?ver=cxqF80qkK9xT6jJLhr9g0A%3d%3d
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja približno dve tretjini vseh primerov. Demenca, ki vpliva na spomin, razpoloženje, vedenje in vsakodnevne aktivnosti, se s časom poslabšuje in trenutno nima zdravila, ki bi jo pozdravilo. Obstajajo pa zdravila, ki upočasnijo njen napredek, poleg tega pa lahko sami vplivamo na nekatere dejavnike tveganja.
Leta 2024 so raziskovalci potrdili dva nova dejavnika tveganja: povišan holesterol in slabšanje vida. Skupno je zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, ki vključujejo: visok krvni tlak, sladkorno bolezen, debelost, telesno neaktivnost, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatsko poškodbo možganov, izgubo sluha, socialno izolacijo, depresijo in druge. Veliko teh dejavnikov je spremenljivih, kar pomeni, da jih lahko z zdravim življenjskim slogom obvladujemo in zmanjšamo tveganje za demenco.