V Sloveniji je okoli 700 priimkov povezanih s pustom

Pustni karnevali, maske in tradicionalna hrana pričarajo veselje tako najmlajšim kot odraslim. Pustni običaji, med katerimi prednjačijo kurenti in pustne povorke, ohranjajo bogato slovensko kulturno dediščino in prinašajo pričakovanje pomladi.

Lani smo v Slovenijo uvozili za 12,2 milijona evrov prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo, medtem ko smo jih izvozili za nekaj več kot 4,2 milijona evrov. Glavna trgovinska partnerica za tovrstne izdelke je bila Italija, ki je predstavljala 29 % celotnega uvoza in 26 % celotnega izvoza tovrstnih izdelkov. 

Eden najbolj prepoznavnih pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki s svojim zvonjenjem preganjajo zimo in vabijo pomlad. Po ljudskem izročilu se lahko v kurente našemijo le neporočeni fantje. V starostni skupini od 15 do 34 let je bilo lani v Sloveniji 210.122 neporočenih moških, kar predstavlja 23 % vseh moških, starejših od 15 let.

Pust se zaključi s pepelnično sredo, ki označuje začetek 40-dnevnega posta pred veliko nočjo. V tem času se nekateri odpovedujejo mesu in drugim razkošjem. Leta 2022 so slovenska gospodinjstva v povprečju porabila 681,58 evra za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso. Cene mesa so se januarja 2025 v primerjavi z lanskim letom zvišale za 1,7 %. Kljub temu je Slovenija visoko samooskrbna z mesom, saj je stopnja samooskrbe predlani znašala 83 %.

V Sloveniji obstajajo priimki, ki jih lahko povežemo s pustnimi običaji. Po podatkih iz začetka lanskega leta se je 345 prebivalcev pisalo Pust, 310 Kurent, 35 Krof in 9 Šema. Ti priimki še dodatno poudarjajo globoko zakoreninjeno tradicijo pustovanja v naši državi.