Umrl je papež Frančišek: Glas revnih in zagovornik reform
V 88. tem letu starosti je danes ob 7.35 umrl papež Frančišek. Še včeraj je v tradicionalni velikonočni poslanici Urbi et orbi pozval k spoštovanju stališč drugih in k svobodi veroizpovedi. Nato se je z vozilom zapeljal med 30 tisoč vernikov, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra.
Pokopan bo drugače, kot so bili pokopani zadnji papeži. Drugačna bo krsta, obred, pa tudi grob. Datum pogreba in pokopa bodo določili kardinali. Najverjetneje bo pokopan v svoji najljubši rimski baziliki Marije Snežne.
Slovenski škofje so v izjavi ob papeževi smrti zapisali, da je „papež Frančišek Cerkev vodil s sočutnim srcem, neutrudno je oznanjal evangeljsko veselje in spodbujal k življenju po načelih ljubezni in pravičnosti“.
Ob njegovi smrti žalujejo po vsem svetu. Vrstijo se sožalja in pokloni svetovnih voditeljev.
Kdo je bil papež Frančišek?
Papež Frančišek, rojen kot Jorge Mario Bergoglio 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v Argentini, je s svojim imenovanjem leta 2013 odprl novo poglavje v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Kot prvi papež iz zahodne hemisfere, prvi iz Južne Amerike in prvi jezuit na tem položaju je v Cerkev prinesel številne reforme ter si pridobil sloves ponižnosti. Njegovo delo zaznamujejo prizadevanja za varovanje okolja, krepitev enotnosti med različnimi verskimi skupnostmi in zgodovinska opravičila žrtvam spolnih zlorab duhovščine.
Zgodnje življenje in duhovniška pot
Bergoglio je bil sin italijanskih priseljencev. Po končani srednji šoli je sprva delal v prehrambeni industriji, nato pa se je odločil za duhovniški poklic. Pri 21 letih je prebolel hudo pljučnico, zaradi katere so mu odstranili del desnega pljuča. Leta 1958 je vstopil v jezuitski red in študiral humanistiko v Santiagu v Čilu, nato pa filozofijo v provinci Buenos Aires. Po končanem študiju je poučeval književnost in psihologijo, hkrati pa nadaljeval teološki študij. Leta 1969 je bil posvečen v duhovnika, leta 1973 pa je postal predstojnik argentinskih jezuitov.
Ponižni kardinal in borec za revne
Bergoglio je leta 1998 postal nadškof Buenos Airesa, leta 2001 pa kardinal. Med gospodarsko krizo v Argentini na prelomu tisočletja je živel skromno, se odpovedal škofovski palači in se prevažal z javnim prevozom. Kot zagovornik revnih je pogosto kritiziral argentinske oblasti, zlasti vlado Cristine Fernández de Kirchner.
Februarja 2013 je papež Benedikt XVI. odstopil, Bergoglio pa je bil marca istega leta izvoljen za papeža in si izbral ime Frančišek, v čast sv. Frančišku Asiškemu. Kot prvi papež s tem imenom je zavrnil uporabo rimske številke I.
Voditelj na preizkušnji
Frančišek je prevzel Cerkev v obdobju številnih izzivov. Aferam s spolnimi zlorabami duhovnikov, ki so od 1980-ih let pretresale Katoliško cerkev, je skušal nasloviti z opravičili in reformami, vendar so ga kritiki obtoževali počasnega ukrepanja. Njegove odločitve, kot je imenovanje sveta osmih kardinalov za svetovanje pri reformah, so bile sprva dobro sprejete, a so nekatera njegova stališča pozneje sprožila razhajanja med tradicionalisti in liberalnimi verniki.
Papež je presenetil z bolj odprtim pristopom do spolne morale in družbenih vprašanj. Čeprav je Cerkev ostala pri tradicionalnih naukih glede istospolnih porok in kontracepcije, je Frančišek pozval k večji strpnosti in sprejemanju raznolikosti. Leta 2018 je v katehizmu Katoliške cerkve popolnoma zavrnil smrtno kazen, kar je bil zgodovinski korak v cerkvenem nauku.
Zagovornik okolja in socialne pravičnosti
Ena najpomembnejših pobud papeža Frančiška je bila izdaja okrožnice Laudato si’ (2015), ki je obravnavala podnebno krizo in pozvala k odgovornemu ravnanju z okoljem. Okrožnica je v katoliških krogih sprožila mešane odzive, vendar je bila pomemben prispevek k razpravi o podnebnih spremembah.
Leta 2016 je Frančišek izdal apostolsko spodbudo Amoris laetitia, v kateri je obravnaval vprašanja družinskega življenja, ločenih in ponovno poročenih katoličanov ter odnosa Cerkve do istospolno usmerjenih oseb. Čeprav ni odpravil obstoječih cerkvenih omejitev, je pozval duhovnike k večji pastorali in sprejemanju vernikov v različnih življenjskih okoliščinah.
Medverski dialog in vloga žensk v Cerkvi
Frančišek si je prizadeval za izboljšanje odnosov z drugimi krščanskimi cerkvami in islamskim svetom. Leta 2016 se je srečal z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom, kar je bil prvi takšen dogodek v zgodovini. Leta 2019 je kot prvi papež obiskal Arabski polotok in v Abu Dabiju spregovoril o medverskem sožitju.
V zadnjih letih svojega pontifikata je Frančišek storil več pomembnih korakov glede vloge žensk v Cerkvi. Leta 2025 je prvič v zgodovini imenoval žensko, sestro Simono Brambillo, za vodjo vatikanskega oddelka. Istega leta je Vatikan odobril začasni dokument, ki je v Italiji omogočil posvečenje odprto homoseksualnim moškim pod pogojem spoštovanja celibata.
Frančišek je v svojem pontifikatu poudarjal solidarnost z revnimi, socialno pravičnost in ekološko odgovornost. Čeprav so nekateri njegovi pogledi izzvali nasprotovanja, ostaja eden najvplivnejših papežev sodobnega časa. Kljub zdravstvenim težavam, ki so ga v zadnjih letih pestile, ostaja močan glas za prenovo Katoliške cerkve in njeno vlogo v sodobnem svetu.