Po številu stanovanj na prebivalca smo v Sloveniji pri repu
Združeni narodi so prvi ponedeljek v oktobru razglasili za svetovni dan bivalnega okolja, s čimer poudarjajo pravico do primernega in dostojnega stanovanja za vse.
V luči tega dneva smo si ogledali nekaj ključnih statistik o stanovanjski situaciji v Sloveniji, ki so bile pridobljene iz popisa prebivalstva in gospodinjstev, izvedenega leta 2021.
Eden ključnih kazalnikov, ki razkriva stanovanjsko situacijo, je število stanovanj na 1.000 prebivalcev. Med državami članicami EU ima Bolgarija najvišje število s kar 653 stanovanji na 1.000 prebivalcev, sledijo Grčija (629) in Hrvaška (618). Slovenija se uvršča med države z najnižjim številom – le 410 stanovanj na 1.000 prebivalcev, enako kot Irska. Po teh podatkih Slovenija ostaja pod povprečjem EU, kar pomeni potencialno pomanjkanje stanovanjskih kapacitet, še posebej v mestih z naraščajočim povpraševanjem po stanovanjih.
Kar 60 % stanovanj v Sloveniji se nahaja v hišah z enim ali dvema stanovanjema, kar Slovenijo uvršča v sredino držav članic EU glede na ta kazalnik. Na Irskem je ta delež najvišji, saj dosega 87 %, medtem ko sta Nizozemska in Belgija prav tako med državami z visokim deležem tovrstnih stanovanj.
Slovenija ima prav tako precejšen delež starejših stanovanj – 29 % vseh stanovanj je bilo zgrajenih pred letom 1960, kar je nekoliko pod povprečjem EU. Hkrati pa ima Slovenija nižji delež novogradenj, saj je le 13 % stanovanj zgrajenih po letu 2000. To pomeni, da je prenova starejših stavb nujna za izboljšanje stanovanjskih pogojev in energetske učinkovitosti v državi.
V Sloveniji ima večina stanovanj (85 %) centralno ogrevanje, kar je blizu povprečja EU, a še vedno zaostaja za severnimi državami, kot so Švedska, Nizozemska in Luksemburg, kjer imajo skoraj vsa stanovanja urejeno centralno ogrevanje.
Stanovanjska struktura v Sloveniji kaže tudi visok delež lastništva. Kar 79 % prebivalcev živi v lastnih stanovanjih, kar je v skladu s trendi v večini vzhodnoevropskih držav. To kaže na močno tradicijo lastništva stanovanj v Sloveniji, kar pa lahko hkrati predstavlja oviro za mobilnost prebivalstva in prilagoditev na spremenjene stanovanjske potrebe.
Čeprav je Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kot so Bolgarija, Grčija in Hrvaška, nekoliko v zaostanku, pa ima potencial za izboljšanje stanovanjske politike s poudarkom na trajnostnih in dostopnih rešitvah, ki bi ustrezale potrebam njenih prebivalcev.