Kako zadolžene so slovenske občine?
Zadolženost slovenskih občin se je v letu 2023 znatno povečala, saj je skupni dolg vseh občin narasel na skoraj 1,3 milijarde evrov.
Ta porast v primerjavi z letom poprej znaša kar 130 milijonov evrov, pri čemer povprečni dolg na prebivalca znaša 632 evrov. Kljub temu pa finančno ministrstvo meni, da stanje ni alarmantno.
Najvišji dolg na prebivalca že več let beleži občina Gornji Petrovci, kjer dolg znaša kar 2.630 evrov na prebivalca. Občina se zaradi najemanja neugodnih posojil sooča s finančnimi težavami že od leta 2009, ko ji je bil račun blokiran. Lansko leto je dolg Gornjih Petrovcev dosegel 5,2 milijona evrov. Kot poroča Vestnik, je občina zaradi zadolženosti celo ostala brez lastništva prostorov, ki so bili prodani na dražbi.
Med najbolj zadolženimi občinami izstopajo tudi nekatere druge manjše občine, kot so Solčava, Rogašovci, in Kostel. Zanimivo je, da je skupni dolg na prebivalca v teh občinah primerljiv s tistim v večjih mestnih občinah, kot sta Ljubljana in Maribor. Mestne občine sicer predstavljajo velik delež skupnega dolga slovenskih občin, pri čemer ljubljanska občina nosi skoraj četrtino celotnega dolga, z nominalno vrednostjo 328 milijonov evrov.
Dolg, ki presega tisočaka na prebivalca, ima še 16 občin: Solčava, Rogašovci, Ljubljana, Dobrepolje, Bohinj, Kostel, Maribor, Piran, Slovenj Gradec, Gornja Radgona, Štore, Celje, Ptuj, Preddvor, Brezovica in Veržej.
Finančno ministrstvo je zaznalo tudi nepravilnosti pri zadolževanju nekaterih občin, kot so Prevalje, ki je kršila zakonodajo, saj naj bi najela posojilo brez soglasja ministrstva. Kljub povečanju dolga pa ministrstvo poudarja, da zadolževanje občin omogoča nujne investicije in izboljšuje kakovost življenja prebivalcev.