Korošcu prevaranti pobrali kar 28 tisoč evrov

Primer Korošca Darka Germadnika, ki so mu spletni prevaranti pobrali 28 tisoč evrov, je nedavna in opozorilna zgodba o nevarnostih kibernetskih goljufij, s katerimi se sooča vse več Slovencev. Germadnik je želel izboljšati svoj finančni položaj z investiranjem v kriptovalute, vendar je po spletu okoliščin postal žrtev prevarantov. Dogajanje se je začelo z nakupom vrednostnih kartic in nadaljevalo s klici domnevnih finančnih svetovalcev, ki so ga prepričali, da bo lahko dvignil pridobljeni kapital, če jim bo posredoval svoje osebne in finančne podatke. Prevaranti so mu ukradli denar in odprli posojilo, ki ga je težko preklicati, kar ga je pustilo v brezizhodnem položaju. 

Zgodba Darka Germadnika se je začela z obetavno idejo o vlaganju v kriptovalute, kar naj bi mu pomagalo izboljšati njegov finančni položaj. Vse se je začelo preteklo jesen, ko je začel kupovati vrednostne kartice na spletni strani www.webinar-universe.com, pri čemer so bili zneski obvladljivi – običajno med 50 in 150 evri. Ko je kartice prejemal po pošti, je prepričano plačeval in verjel, da s tem vlaga v kriptovalute, ki bi mu dolgoročno prinesle dobiček.

Na začetku letošnje pomladi je z neznane telefonske številke prejel klic, v katerem so ga obvestili, da je zaradi svojih vlaganj že pridobil okoli 3500 evrov dobroimetja. To ga je spodbudilo, da je v mesecu maju pisal na kontaktno e-pošto, kjer je zahteval izplačilo zaslužka. Ker odgovora ni prejel, je po spletu začel iskati druge možnosti, kako bi lahko prišel do obljubljenega denarja. Na Facebooku je našel oglase domnevnih agencij, ki naj bi žrtvam spletnih prevar pomagale izterjati izgubljena sredstva. Te "agencije" so se mu predstavljale kot uradne institucije, uporabljale znake policije in se nenehno preimenovale, a njihov namen je bil enak – pridobiti njegove osebne podatke.

Germadnik je sledil njihovim navodilom, izpolnil spletni obrazec s svojimi osebnimi podatki, saj so mu obljubljali, da bo v 48 urah po izpolnitvi obrazca prejel denar. Sredi septembra je nato prejel klic z mobilne številke, pri čemer se je klicatelj predstavil kot Pavel Modrič. Klicatelj mu je zagotovil, da bo denar prejel, vendar le pod pogojem, da pošlje fotografije svoje bančne kartice in osebne izkaznice, posnete z obeh strani. Germadnik je zaupal klicatelju in sledil vsem napotkom, vključno z namestitvijo aplikacije Anydesk za oddaljeni dostop, saj je bil prepričan, da bo tako prišel do svojega zaslužka.

Prevaranti so tako dobili dostop do njegovega računa v NLB in njegovo zaupanje popolnoma izkoristili. V njegovem imenu so vzeli posojilo ter mu digitalno povečali limit, brez njegove vednosti pa so izvedli še dodatne transakcije, zaradi katerih je skupno izgubil kar okoli 28 tisoč evrov. Čeprav je bil Germadnik več kot 40 let komitent NLB in nikoli ni imel težav s krediti, mu je banka zavrnila odškodninski zahtevek, saj je bil del denarja izgubljen zaradi deljenja njegovih osebnih podatkov.

Najpogostejše spletne prevare trenutno

1. Lažni investicijski nasveti in naložbe - Prevaranti obljubljajo visoke donose prek kriptovalut ali nepremičninskih vlaganj, zavajajo žrtve in jim pogosto svetujejo, da delijo svoje osebne in finančne podatke.

2. Lažne spletne trgovine in spletna mesta - Kupci naročijo izdelke na ponarejenih spletnih straneh, vendar blaga nikoli ne prejmejo ali prejmejo neustrezne izdelke.

3. Phishing napadi (lažno predstavljanje) - Prevaranti pošiljajo lažna elektronska sporočila ali SMS-e, s katerimi skušajo pridobiti podatke o bančnih računih, kreditnih karticah ali geslih.

4. Ponarejene agencije za pomoč žrtvam goljufij - Na družbenih omrežjih se pojavljajo oglasi lažnih agencij, ki žrtvam spletnih prevar obljubljajo pomoč pri povračilu sredstev, vendar zahtevajo dodatna plačila in še več podatkov.

5. Prevare z oddaljenim dostopom - Žrtve, kot je Germadnik, namestijo aplikacije za oddaljeni dostop (npr. Anydesk), kar prevarantom omogoči dostop do njihovih računalnikov ali mobilnih naprav in finančnih aplikacij.

Banka NLB in drugi finančni strokovnjaki ob tovrstnih dogodkih opozarjajo, naj uporabniki nikoli ne delijo občutljivih podatkov s tretjimi osebami ali aplikacijami za oddaljen dostop, ki niso iz uradnih virov. V Sloveniji se število tovrstnih napadov povečuje, zato je ključno, da se uporabniki ohranijo previdni in se seznanijo z osnovami kibernetske varnosti.