Bivanjska problematika študentov: Pomanjkanje kapacitet in naraščajoče najemnine

V Sloveniji je bivanjska problematika eden ključnih izzivov za študente. Po podatkih Študentske organizacije Slovenije, od 80.000 študentov le šestina biva v javnih ali zasebnih študentskih domovih, kar pomeni, da večina išče druge možnosti. Približno polovica študentov živi doma, tretjina pa se sooča s težavnim iskanjem stanovanj na prostem trgu, kjer cene najemnin za sobo v Ljubljani znašajo med 300 in 400 evri, kar bistveno presega subvencionirane cene v študentskih domovih.

Pomanjkanje kapacitet v študentskih domovih je očitno. Študentski domovi Ljubljana so letos prejeli okoli 8800 vlog, vendar lahko ponudijo le 7000 ležišč. Podobno je stanje tudi v Mariboru in Kopru. Mesečna cena bivanja v študentskih domovih, ki znaša okoli 85 evrov, je znatno nižja kot zasebne najemnine, kar še dodatno povečuje pritisk na obstoječe kapacitete.

Poziv k ukrepanju

Mladinski svet Slovenije opozarja, da bi morala država zagotoviti najmanj 10.000 dodatnih postelj za študente, da bi se vsaj delno rešila trenutna stiska. Poleg gradnje novih študentskih domov je nujno izboljšati tudi kakovost obstoječih, saj mnogi študentski domovi ne ustrezajo sodobnim standardom bivanja. Razmere, v katerih se nahajajo mnogi študenti, vplivajo ne le na njihovo študijsko uspešnost, temveč tudi na njihovo splošno psihološko in fizično zdravje.

Pomanjkanje dostopnih stanovanjskih rešitev za študente je vse bolj očitno zaradi naraščajočih cen nepremičnin in najemnin, še posebej v Ljubljani, kjer so razmere najtežje. Stanovanjski trg v prestolnici je v veliki meri prepuščen povpraševanju, ki pa ga študenti s svojimi omejenimi finančnimi sredstvi ne morejo dohajati. Mnogo študentov je prisiljenih sprejemati dražje najemniške pogoje ali pa ostajati doma, kar zmanjšuje njihovo samostojnost in izkušnjo študentskega življenja.

Dolgotrajne rešitve

Študentske organizacije pozivajo k trajnostnim rešitvam, kot so dolgoročni načrti za povečanje namestitvenih kapacitet, subvencioniranje najemnin in spodbujanje gradnje namenskih študentskih stanovanj. Poleg tega je treba okrepiti sodelovanje med državo, lokalnimi skupnostmi in univerzami, da bi se našle rešitve, ki bodo omogočile bolj dostopne pogoje bivanja za vse študente.

Državne in lokalne oblasti so že sprejele nekaj ukrepov za izboljšanje stanja, a po mnenju študentov premiki niso dovolj hitri. Gradnja novih študentskih domov zahteva čas in finančna sredstva, medtem ko se stiska študentov na trgu stanovanj nadaljuje. Z novimi investicijami v infrastrukturo in stanovanjsko politiko bi država lahko ustvarila bolj stabilno okolje za študente ter hkrati zmanjšala pritisk na stanovanjski trg v večjih mestih.

Bivanjska problematika ostaja eden največjih izzivov za slovenske študente. Z naraščajočimi cenami najemnin in pomanjkanjem študentskih domov mnogi študenti težko najdejo ustrezno in cenovno dostopno bivališče. Za dolgoročno izboljšanje stanja bo nujna zavezanost države in širše družbe k reševanju tega vprašanja ter spodbujanje politik, ki bodo omogočale boljše pogoje bivanja za prihodnje generacije študentov. (Foto: Pixabay)