Slovenija med vodilnimi v Evropi po porabi alkohola

Med letoma 2013 in 2021 je povprečni Slovenec, starejši od 15 let, letno zaužil 10,45 litra čistega alkohola. Pomembno je poudariti, da približno 20 % odraslih Slovencev ne pije alkohola, kar pomeni, da je med tistimi, ki alkohol uživajo, dejanska poraba še višja. Poleg tega k tem številkam prispeva tudi neregistrirana poraba, ki po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) znaša dodatnih 1,8 litra na prebivalca.

Najbolj priljubljene alkoholne pijače v Sloveniji

V Sloveniji je vino tisto, iz katerega se v povprečju zaužije največ čistega alkohola, sledi pivo, medtem ko so žgane pijače manj priljubljene. Na NIJZ opažajo, da se v zadnjih letih povečuje poraba žganih pijač, kar kaže na spreminjanje preferenc med potrošniki. V povprečju je odrasel prebivalec Slovenije letno popil 93,40 litra piva, 43,03 litra vina in 2,62 litra žganih pijač.

Slovenska poraba alkohola v primerjavi z Evropo

Slovenija se v porabi alkohola uvršča visoko tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Po podatkih OECD za leta 2019–2021 je Slovenija glede na porabo čistega alkohola na odraslega prebivalca na šestem mestu, takoj za Češko, Latvijo, Avstrijo, Francijo in Litvo. Slovenski odnos do alkohola, ki je pogosto prisoten na praznovanjih in drugih pomembnih življenjskih dogodkih, je še vedno zelo pozitiven, kljub temu da strokovnjaki opozarjajo na škodljive učinke pitja.

Družbene posledice alkohola

Na NIJZ poudarjajo, da je v slovenski družbi še vedno prisoten permisiven pogled na pitje alkohola, kar vpliva na osebne navade in ima daljnosežne zdravstvene posledice. Poleg zdravstvenih tveganj pitje alkohola povzroča tudi gospodarske in socialne izgube, ki obremenjujejo širšo družbo.