Koroška ima skoraj 70% površine pokrite z gozdom. Gozdovi so prevladujoč element krajine in pomembno vplivajo na kvaliteto bivalnega okolja vseh prebivalcev. Za lastnike gozdov, predvsem za gorske kmetije so pomemben vir dohodka. Po številnih ujmah, ki so prizadele Koroške gozdove se sprašujemo, kako bo v prihodnje?
Kot smo že poročali, je Zavod za gozdove Slovenije pričel z izdelavo območnega načrta, v katerem bodo določeni cilji in strategije gospodarjenja z gozdovi in upravljanja s prostoživečimi živalskimi vrstami na Koroškem za naslednje desetletje V današnji oddaji Sredina sredica smo govorili o načrtovanju v gozdarstvu in natančneje predstavili vsebino območnega načrta. Pogovarjali smo se z Brankom Gradišnikom, vodjo območne enote Zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu in Ljudmilo Medved, vodjo odseka za načrtovanje razvoja gozdov.
Gozdnogospodarsko načrtovanje ima v Sloveniji že zelo dolgo tradicijo. Razvijati se je začelo kot odgovor na pretirano izkoriščanje gozdov, predvsem pa zaradi želje posameznih bolj naprednih lastnikov gozdov, da bi zagotovili možnost trajnih sečenj v daljšem časovnem obdobju. Prvi načrti za gospodarjenje z gozdovi so v Sloveniji nastali že v 18. stoletja. Na Koroškem so bili izdelani prvi načrti za gospodarjenje z gozdovi v začetku 20.stoletja. Ohranjeni so deli načrtov za gospodarjenje s Pergerjevimi gozdovi na območju Mislinje, za gospodarjenje s posestniškimi gozdovi na območju Plešivca, pa tudi za gospodarjenje z rudniškimi gozdovi v Mežiški dolini.
Območni načrt za GGO Slovenj Gradec bo strateški dokument za usmerjanje razvoja gozdov in gozdnega prostora na skoraj 70% površine Koroške za naslednjih 10-let – do 2030. To pomeni, da bo podana strategija/usmeritve: za gospodarjenje z gozdovi - kako izkoristiti lesni potencial, ohranjati stabilnost gozdov, kako se odzivati na ujme in kako usmerjati sanacijo poškodovanih gozdov, nega gozdov pa bo pri tem ključnega pomena. Načrt bo vseboval tudi upravljanje z divjadjo in prostoživečimi živalmi. Vloga divjadi pri obnovi gozdov je eden bolj izpostavljenih problemov v nekaterih predelih Slovenije. V samem ožjem delu Koroške to v večini ni problem, je pa toliko bolj zaznan problem motenj v bivalnem okolju divjadi. Nekontrolirane vožnje po gozdovih in motnje zaradi nenadzorovanega obiska so motnja v bivalnem okolju in živali se umikajo tudi v predele, kjer lahko povzročajo tudi večje škode. Nato sledi še Prostorsko načrtovanje in strategije upravljanja s prostorom. Na Koroškem je gozd osnovni in najpogostejši element krajine, zato je ta del še posebej pomemben, saj vsebuje vse ostale elemente kot so gradnja stanovanjske in prometne infrastrukture, tu gre tudi za posege za razvoj turizma in rekreacije, za izkoriščanja naravnih energetskih potencialov.
Z načrtnim usmerjanjem, ki ima vizijo razvoja, zagotavljamo trajnost in več namenskost gozdov. Seveda pa to od nas zahteva da poznamo naravne procese in da jih znamo strokovno, ob upoštevanju razvoja družbe začrtati tudi za prihodnost. Območni načrt bo Zavod za gozdove predstavil na delavnicah, prva bo potekala sredi meseca marca.