Tretji maj je mednarodni dan svobode medijev, ob tem je Društvo novinarjev Slovenije v izjavi za javnost izpostavilo pomen svobode medijev, ki je ena od najbolj ogroženih vrednot sodobnih demokratičnih družb. Tudi v Sloveniji se že več let načrtno ustvarja klima sovraštva do medijev in novinarjev.

Gre za ciljno voden proces, ki se v zadnjih letih stopnjuje, v njem pa prednjačijo mediji v lasti političnih strank. Ti izkoriščajo prazen prostor, ki so ga za sabo pustili kriza, ekonomsko šibki medijski lastniki, spremembe v navadah uporabnikov medijskih vsebin in država. Ne le, da ta v desetletju in pol ni zmogla politične volje za sprejetje medijske zakonodaje, ki bi ustrezala duhu časa, ampak sama prek podjetij v njeni lasti celo neposredno financira spletne portale, ki prednjačijo pri blatenju in diskvalifikacijah. Zato, so izpostavili v Društvu novinarjev, slovenski novinarji vedno težje opravljamo svoje delo. Policija in tožilstvo nas lahko še vedno preganjata zaradi obrekovanja. Posamezne državne institucije, celo javni regulatorji, od novinarjev še vedno zahtevajo razkritje virov.  Zloglasna »pravica do popravka«, ki jo vplivneži izkoriščajo za izživljanje nad novinarji in mediji, je po dvanajstih letih in petih vladah še vedno del medijske zakonodaje.

Hkrati je popolna odsotnost regulacije na eni strani pripeljala do poplave medijev, na drugi strani pa bo morda omogočila največji prevzem v slovenski medijski zgodovini, ki bo ustvaril vertikalno koncentracijo televizijske, kabelske in spletno operaterske dejavnosti, s tem pa tudi veliko možnost za zlorabo prevladujočega položaja na trgu.

Upravičeno se lahko bojimo, so še dodali v Društvu novinarjev Slovenije, da pomemben del slovenskega medijskega prostora, kot ga poznamo danes, teh nevarnosti ne bo preživel. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev ugotavljamo, da ni več daleč dan, ko se bomo tudi v Sloveniji morali zanjo odločneje boriti. Če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti – svoboda.

IF - po DNS