20.04.2018
Okrogla miza na temo hmeljarstva temelj za dialog

Okrogla miza na temo širjenja hmeljišč v bližino urbanih naselij v Mestni občini Slovenj Gradec, ki jo je včeraj pripravil Koroški radio, je s strokovnjaki podala odgovore na ključna vprašanja, ki se nanašajo na pridelavo hmelja in varnost za ljudi. Na okrogli mizi, ki so jo z odgovori sooblikovali dr. Jernej Drofenik iz Urada za varno hrano, vetrinarstvo in varstvo rastlin, dr. Tanja Fatur iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Magda Rak Cizej iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Marjeta Bizjak, namestnica generalne direktorice direktorata za kmetijstvo, Leon Ravnikar, vodja sektorja za urejanje kmetijskega prostora pri omenjenem ministrstvu in Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijskem zavodu Celje, so bili postavljeni temelji za nadaljnji dialog med civilno iniciativo CIVOZ, Mestno občino in hmeljarji. Na vprašanje, kakšno tveganje predstavljajo fitofarmacevtska sredstva za ljudi, je dr. Tanja Fatur pojasnila, da so narejene ocene tveganja zelo natančno in za vsako snov posebej. Ocene so prav tako narejene za vpliv na ljudi na razdalji 5 metrov, tako da je zagotovljeno, da sredstva ne povzročajo tveganja za zdravje. Vsa FFS niso rakotvorna ali kako drugače nevarna za zdravje, če jih uporabljamo po predpisanih ciljih. Ob tem je Faturjeva še dodala, da se je v izogib izpostavljanju dodatnega tveganja priporočljivo v času škropljenja umakniti v zaprte prostore, zelenjavo na sosednjih vrtovih pa zaradi možnih zanosov fitofarmacevtskih sredstev v času škropljenja pokriti. Medtem ko civilna iniciativa zahteva odmik hmeljišč do 200 metrov, strokovnjaki ocenjujejo, da so te zahteve nerealne, kljub temu pa je določen odmik predpisan. Dr. Jernej Drofenik je povedal, da je odmik predpisan na 20 metrov, ki jih lahko lastniki krajšajo, odvisno od pogojev. Pet metrov pa je tisti odmik, ki je narejen za vsa škropiva. Kot je dodala Marjeta Bizjak iz Ministrstva za kmetijstvo, je spodbud za hmeljarje vse manj, strategija slovenskega kmetijstva pa je naravnana v večjo samooskrbo in pridelavo tržno zanimivih produktov, kar hmelj prav gotovo je. Odgovori, ki so jih slišali prisotni na okrogli mizi bodo temelj za nadaljnje zbliževanje interesov, dobra osveščenost prebivalcev pa je zagotovo edina možnost za kakovostno sobivanje hmeljarjev in preostale civilne družbe.

 

KV