Medtem ko Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradec nadaljuje s svojimi aktivnostmi pri nasprotovanju širjenja hmeljišč v Mislinjski dolini tudi z zbiranjem podpisov pristopnih članov, ki se jih je v štirinajstih dneh nabralo že  1700, pa so hmeljarji v torek sklicali novinarsko konferenco, na kateri so s podporo strokovnih služb, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom, poskusili podrobno razjasniti, kako se hmelj prideluje, kakšna fitofarmacevtska sredstva uporabljajo pridelovalci in kako je pridelava hmelja ena od najbolje nadzorovanih kmetijskih panog nasploh. Na Koroškem radiu smo s temi podatki postregli že pred časom, navzlic temu pa dodajamo, da bo v Mislinjski dolini v dveh letih ob obstoječih 80 hektarih na novo vzpostavljenih 12 hektarov hmeljišč. Na leto pridelovalci škropijo hmelj zaradi bolezni, plesni ali škodljivcev največ 6 krat, s fungicidi. V dvajsetletni življenjski dobi nasada hmelja pa največ enkrat uporabijo herbicid. To je v primerjavi s koruzo, ki je monokultura in jo kmetje škropijo s herbicidi vsako leto tudi do trikrat, pravzaprav zanemarljivo, je danes povedala specialistka za hmeljarstvo iz Kmetijskega zavoda Celje, Irena Friškovec. Medtem ko v Civilni iniciativi do danes niso stopili v stik s hmeljarji, prav tako niso uspeli dobiti odgovorov od kmetijskega zavoda, še vedno čakajo na odgovore ministrstev za kmetijstvo, okolje, zdravje in nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa med ljudmi vse bolj, kot kaže, vlada strah, tudi zaradi slabe osveščenosti. Ta vpliva tudi na odnose do pridelovalcev, ki hmeljišča zasajajo v skladu z vsemi predpisi. Hmeljar Peter Hace je povedal, da so se odnosi s sosedi zelo poslabšali, ljudje jih grdo gledajo, saj civilna iniciativa straši ljudi in širi negativno vzdušje. Hmeljarji, pravijo, so se pripravljeni pogovoriti, vendar pričakujejo sodelovanje tudi z druge strani. Civilna iniciativa želi, da bi sprejeli moratorij na širjenje tovrstne kmetijske proizvodnje, hmeljarji pa si zgolj zagotavljajo svoje delovno mesto s hmeljem, ki sodi med najkvalitetnejšega na Svetu in  ga prodajajo pod zaščiteno geografsko oznako Štajerski hmelj. Ta je hmeljarjem prinesla novo kakovost in tudi nove, stroge standarde pridelave, z velikim poudarkom na okolju prijaznem pridelovanju.

KV