V 150 letih v Premogovniku Velenje odkopali 166 milijonov ton premoga

V jubilejnem letu bodo počastili rudarsko dediščino

Premogovnik Velenje letos obeležuje 150 let delovanja oz. pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Ravno na ta dan leta 1875 je Franz Mages, posestnik z Dunaja, v bližini zdajšnjega Jaška Škale naletel na »glavni sloj« premoga. S tem odkritjem je postavil temelje Premogovnika Velenje, zato ga upravičeno štejemo kot začetnika industrijskega premogovništva v Šaleški dolini.

V sklopu jubilejnega leta v Premogovniku Velenje pripravljajo več dogodkov, s katerimi bodo počastili bogato rudarsko zgodovino in dediščino. Prvo v nizu prireditev, ki je bila hkrati tudi uvod v praznovanje, so pripravili včeraj, ko so v parku Muzeja premogovništva Slovenije postavili največji razstavni eksponat, ki ga sestavljajo hidravlično podporje, sestavljeno iz 10 sekcij, ter pridobivalni stroj in verižni odkopni transporter. Širina prikazanega dela odkopa je 18 metrov, višina do 4,7 m.

Direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec: 

/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/izjava Marko Mavec Premogovnik Velenje za splet.mp3?ver=K-3SYNAtjfvk0J2DFtmZ6w%3d%3d

Praznovanje so obeležili tudi z izdajo jubilejne poštne znamke, priložnostnega žiga in razglednice. Razstava premogovništva na znamkah, ki so jo pripravili ob častitljivi obletnici, je postavljena v Beli garderobi Muzeja in si jo bo možno ogledati do 13. julija letos.

Osrednjo prireditev bodo pripravili v okviru praznovanja rudarskega praznika in jo združili skupaj s prireditvijo Skok čez kožo v soboto, 28. junija. Kot trajen (o)pomnik na najvišji davek, ki ga je skozi zgodovino zahtevalo rudarjenje v Šaleški dolini, bodo v spomin vsem preminulim rudarjem, ki so v teh desetletjih izgubili življenje v jami, v letošnjem jubilejnem letu postavili spominsko obeležje.

O razstavnem eksponatu

Pridobivalni stroj JOY 4LS5 LWS431 je bil prvi visokozmogljiv računalniško vodeni dvobobenski pridobivalni stroj nove generacije v jami Premogovnika Velenje. Dobavljen je bil leta 1997. Pridobivalni stroj v oranžni barvi je bil v osnovi izdelan v ZDA, kjer ima proizvajalec JOY Mining machinery sedež z dolgoletno tradicijo izdelave različnih rudarskih strojev in opreme. Za obratovanje v jami Premogovnika Velenje so ga našim tehničnim zahtevam in predpisom prilagodili v hčerinskem podjetju v Angliji. Zaradi svoje velikosti, teže in večje priključne moči je bilo potrebno izvesti precej sprememb na področju jamskega transporta, montaže in električnega napajanja. Stroj je bil v jamo prvič vgrajen leta 1997, in sicer na odkop v Jami Pesje na koti +10/C. Po petnajstih letih rednega obratovanja na različnih odkopih je stroj z rednim obratovanjem zaključil 27. aprila 2012 na odkopu na koti -65/A v Jami Pesje, ko ga je zamenjal sodobnejši in zmogljivejši pridobivalni stroj Eickhoff SL300.

Iz zgodovine

Prvo odkritje velenjskega lignita sicer sega že v leto 1766, v začetku 19. stoletja pa je to odkritje v Šaleško dolino privabilo tudi prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali z organiziranim pridobivanjem premoga. Lastniki so se vse do leta 1870 hitro menjavali, nakar je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec. Kljub začetnim neuspehom je vztrajal z raziskovalnim vrtanjem in 11. aprila 1875 na globini nekaj več kot sto metrov naletel na lignitni sloj.

Ena sama vrtina še ni pomenila dovolj trdnega dokaza za začetek odpiranja premogovnika. Potrebne so bile še dodatne raziskave, za kar je Magesu začelo primanjkovati sredstev, zato je vsa raziskovalna dejavnost v dolini zamrla za prihodnjih deset let. Po dolgotrajnem iskanju kupca je njegovo posest v Šaleški dolini 17. aprila 1885 kupil Daniel pl. Lapp – bodoči ustanovitelj in prvi lastnik velenjskega premogovnika, ki je bil tudi prvi, ki mu je zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita. Rudarji so v času po odprtju prvega jaška, kljub zgolj ročnemu delu, uspešno večali proizvodnjo, k čemur je pripomogla tudi nova železniška proga, ki je omogočila prodajo bolj oddaljenim kupcem. Leta 1905 je bila v neposredni bližini jaška zgrajena tudi prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi lignita.

Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let 20. stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero so v obdobju med 1981 in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga.

Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu. Proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje se je v zadnjih letih predvsem zaradi usmeritev EU in Slovenije po prehodu v brezogljično družbo močno znižala in je v letu 2024 znašala 2,169 mio ton, za letos pa načrtujejo 1,8 mio ton premoga. V celotni zgodovini Premogovnika Velenje so do danes nakopali več kot 266 mio ton premoga.

Vir: Premogovnik Velenje