Spor z dolgo brado
V diplomatskem jeziku bi rekli, da je njun odnos – na distanci. V vsakdanjem jeziku pa ga ni, ki ne bi bobu rekel bob in dejal naravnost – sprta sta kot pes in mačka.
Seveda, govorimo o besednih dvobojih med predsednico Natašo Pirc – Musarjevo in predsednikom vlade Robertom Golobom.
/Portals/0/posnetki/Novinarji posnetki/dejan za splet .mp3?ver=8s9vCi_ZkfNgNa_QfkcpuA%3d%3d
Njun spor ima dolgo brado, skoraj tako dolgo, kot je tista, sicer ne še devetkrat ovita okoli mize kralja Matjaža pod Peco. Vendar so še do nedavnega njuni dvoboji ostali znotraj predsedniških soban. Zdaj je vse skupaj udarilo na plano. To ni dobro za državo, to nikoli ni dobro za državo, še posebej ne v trenutkih, ko gre tako zelo zares. In vse nas je lahko strah, da bo takih besednih dvobojev na najvišji ravni še več. Ne gre namreč pozabiti, da smo že krepko vstopili v predvolilni čas.
Navsezadnje smo nekaj hudo podobnega že videli. Pri naših južnih sosedih – Hrvatih. Tudi tam je spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem prešel vse mere dobrega okusa. Od osebnih diskreditacij, postopkovnih podtikanj polen pod noge, nepodpisovanja soglasij za imenovanje veleposlanikov ali visokih častnikov Hrvaške vojske, medijskih obračunavanj, ki so jih v imenu predsednika ali premierja »opravljali« piarovci tega ali onega …
Še zdaj je njun odnos prežet z dokazovanjem, v stilu »kdo ima v diplomatskem peskovniku večjo in lepšo lopatico.« Cvetk iz njunega zastrupljenega odnosa je preveč, da bi jih naštevali, na koncu so najkrajšo potegnili državljani, ki so pravzaprav talci njunega toksičnega odnosa. Odnosa dveh egov!
Pri nas, na sončni strani Alp – vsaj tako kaže – ni kaj veliko drugače. Tudi med predsednico in prvim ministrom. Mi, državljani in volivci pa takisto postajamo ali ostajamo talci nekega zastrupljenega odnosa. Navsezadnje je spor škodljiv tudi za podobo obeh institucij – predsednice in premierja.
In če je njima malo mar zato, državljanom še zdaleč ni!
Dejan Vodovnik