Potrošnik ima pravico do varne in ustrezno označene hrane
Vsako leto 15. marca obeležujemo svetovni dan pravic potrošnikov, ki nas opominja na pomembnost zavedanja tako pravic kot odgovornosti pri nakupu in ravnanju s hrano. Potrošniki imamo pravico do varne hrane in jasnih informacij o njenih lastnostih, hkrati pa dolžnost, da z njo ravnamo spoštljivo ter zmanjšujemo količino odpadne hrane.
Varnost hrane – skupna odgovornost
Hrana je varna, kadar je primerna za prehrano in ne ogroža zdravja. Varnost se zagotavlja v celotni agroživilski verigi, od pridelave in predelave do distribucije in potrošnje. Vsak deležnik v tej verigi ima odgovornost, ključni pa so znanje, sodelovanje in komunikacija.
Eden izmed glavnih ciljev evropske živilske zakonodaje je omogočiti potrošnikom sprejemanje ozaveščenih odločitev glede prehrane. Pomembno je tudi, da potrošniki upoštevamo navodila za pripravo in shranjevanje hrane, saj lahko nepravilno ravnanje vodi do zdravstvenih tveganj.
Označevanje živil – ključ do informiranih odločitev
Vsak potrošnik ima pravico do jasnih in verodostojnih informacij o živilih. Označevanje je odgovornost izvajalcev živilske dejavnosti, ki morajo poskrbeti, da so podatki na embalaži razumljivi in ne zavajajoči. Nadzorni organi preverjajo skladnost označb z zakonodajo in ukrepajo ob morebitnih nepravilnostih. Potrošniki pa imamo dolžnost, da preberemo označbe in se seznanimo z lastnostmi živil, ki jih kupujemo.
Posebno vlogo pri izbiri hrane igrajo tudi sheme kakovosti, kot so evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki certifikat) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirana pridelava, višja kakovost). Te sheme zagotavljajo, da je določen izdelek pridelan ali proizveden skladno s posebnimi standardi.
Odgovorno ravnanje s hrano in zmanjševanje odpadkov
Vsak posameznik lahko s premišljenim nakupovanjem in pravilnim shranjevanjem hrane zmanjša količino zavržene hrane. Kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, pri čemer povprečen Slovenec letno zavrže 78 kg hrane. Zmanjševanje odpadne hrane je eden od ciljev Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki predvideva prepolovitev količine zavržene hrane v trgovinah in gospodinjstvih ter zmanjšanje izgub vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju sledi tudi Evropska unija.
Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov je ključno, da se zavedamo svojih pravic in odgovornosti ter sprejemamo trajnostne odločitve, ki bodo prispevale k boljšemu zdravju in manjšemu obremenjevanju okolja.